Spodnji prispevek je bil brez predhodnega dovoljenja avtorja originalno objavljen v publikaciji Informator, marec 2014.
Participatorni proračun je koncept upravljanja, ki občanke in občane neposredno vključi v proces upravljanja z mestom. Cilja na to, da se preskoči vsakršni vmesni korak med potrebami ali voljo občank in občanov, hkrati pa neposreden demokratičen princip, da se mora javna volja odražati v javni upravi, naredi za dejansko stanje. Da ne bi »predstavniki« izkrivili volje občank in občanov, kot se je dogajalo do sedaj, postane volja občank in občanov glede porabe diskrecijskih sredstev zavezujoča za mestno oblast.
Ta direktna vključitev v upravljanje mesta poteka na ravni mestnih četrti in krajevnih skupnosti, in sicer ne preko izvoljenih svetnikov, temveč direktno na zborih samoorganiziranih občank in občanov. Diskrecijska sredstva občine (del proračuna, ki ostane občini po tem, ko izpolni vse zahteve zakona o lokalni samoupravi) se porabijo glede na odločitve, ki jih sprejmejo občanke in občani sami na četrtnih zborih ali zborih krajevne skupnosti. Na ta način se ne le izrazi neposredna demokratična volja občank in občanov, temveč se hkrati krepi družbena zavest in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.
Kot kažejo desetletja izkušenj iz podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se kot rezultat te vrste nehierahičnega organiziranja izboljša socialni položaj v mestu, zmanjša neenakosti v družbi, poveča vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se mesto tudi hitreje gospodarsko razvija.
Praksa iz tujine nam daje zelo vzpodbudne rezultate. V svetu že preko 1.500 mest ali delov mest, kot tudi nekaj provinc ali zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna. Ta oblika organiziranja je uporabljena tako v malih mestih do 20.000 prebivalcev kakor tudi mega metropolah kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim itn.
Obširnost uvedbe instituta participatornega proračuna je različna. Različna mesta dajejo različne deleže mestnega proračuna za namene participatornega proračuna. Deleži nihajo vse od 0.001 % proračuna v New Yorku, preko 14 % v Torontu in vse do 100 % v Portu Alegru.
Raziskave učinkov tega načina samoorganiziranja kažejo na to, da večji delež mestnega proračuna, ki je prepuščen prebivalkam in prebivalcem na samoorganiziranih skupnosti, boljši so tudi rezultati za mesto. Oziroma, da bolj vključujoč in demokratičen način odločanja na samih zborih prinaša boljše rezultate tudi za mesto .
Tako Svetovna Banka kot tudi Združeni Narodi so prišli do zaključkov, da participatorni proračun, ki ga določajo prebivalci na samoupraven način praktično izničijo korupcijo in klientelizem, bistveno dvignejo kakovost življenja v mestu in celo pospešujejo gospodarsko rast.
Matic Primc
Več o participatornem proračunu na: http://www.imz-maribor.org/Opazanja-predlogi-dobra-praksa.html
_______________
Umna kolumna je sklop avtorskih prispevkov, razmišljanj, kritiziranj, oboževanj in iger besed, večinoma objavljenih v Informatorju mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno. Nobena od pisarij ni kozmetično olepšana; je taka kot je bila sprva zapisana, z vsemi odvečnimi in manjkajočimi vejicami in drugimi ločili vred. Vsebina avtorskih prispevkov je stvar osebnih pogledov avtorjev in ne odraža stališč izdajatelja.
