Nikoli več!

nikli_vec_72

Na današnji dan praznujemo Dan boja proti okupatorju. Poklanjamo se vsem, ki so se pred desetletji najsi bo z orožjem, vzdrževanjem prehranske oskrbe borcev in bork, ali pa z lovom na uporabne informacije borili proti naci-fašistični okupaciji. Poklanjamo se tistim, ki so v tem boju umrli in tistim, ki so preživeli. Kajti brez njihovega boja mi verjetno ne bi obstajali in okušali okusov življenja.

Ta boj, sicer na drugačen način, nadaljujemo tudi mi. Kajti fašizma ne gre dojemati kot stvar preteklosti, čeprav nas učijo, da je bil le-ta poražen v drugi svetovni vojni. Čeprav si le stežka zares predstavljamo kako je bilo živeti pod fašistično okupacijo, ko nisi smel govoriti lastnega jezika in ko so bili prepovedani vsi običaji, ki so jih naši predniki in prednice poznali že od otroštva, ko so bil aretiran in pretepen zgolj zaradi tega kar si, pa se vseeno zavedamo, da to ni prav in da vsakemu človeku in vsaki kulturi pripada prostor pod soncem.

In zato menimo, da se je potrebno proti fašizmu boriti še naprej. Fašizem namreč še vedno obstaja, le črno srajco je preoblekel v bolj prefinjena oblačila: najsi bo to homofobija, izključevanje priseljencev, zapiranje beguncev v t.i. centre za tujce, nasilje nad ženskami ali pa katerakoli druga oblika nadvlade določenega posameznika oz. skupine ljudi nad drugimi. Da ne govorimo o genocidu nad staroselskimi ljudstvi po svetu ali pa o vzponu in formiranju skrajnih skupin kot so Zlata zora v Grčiji, Nacionalna fronta v Franciji oz. Pegida v Nemčiji.

Mi se tokrat borimo s plakati. Kajti zavedamo se, da ta družba postaja vedno bolj totalitarna – kot da bi ljudje na oblasti Orwellov roman vzeli kot priročnik za ravnanje z ljudmi. Zavedamo se tudi, da voda pomeni življenje, njena privatizacija pa je zločin nad človečnostjo in tudi fašistično dejanje. Prav tako verjamemo, da nobena kultura ni večvredna in da je ravno pestrost in raznolikost ljudi, kultur, … tisto kar dela življenje zanimivo. Zavedamo se, da se skozi krizo kapitalizma kot odgovor nanjo oblikujejo različna fašistična združenja, za katera verjamemo, da so tudi sama del problema in ne rešitve. Radi imamo tako svoj jezik kot tudi kulturo, ki ji pripadamo, ter okolje, v katerem smo odraščali, vendar obsojamo nacionaliste, ki v imenu domoljubja izvajajo nasilje nad tu živečimi ljudmi drugačnih korenin kot so naše oz. vsemi ljudmi, ki ne ustrezajo fašističnim okvirom »normalnosti«. Poleg tega se zavedamo, da vsak človek v sebi goji nestrpnost, predsodke in je včasih diskriminatoren do ostalih, zato mora to ozaveščati in to kramo vsakodnevno metati v koše in ne smetiti naokoli. In da, kot imamo radi našo, tako spoštujemo tudi druge kulture in se tudi radi učimo njihovih jezikov, pa četudi le po par besed. Vendar pa učenje jezikov ne bi smelo potekati pod prisilo, sploh pa ne zato, da se izkorenini neko kulturo, tako kot je to na primer potekalo pod fašistično okupacijo Primorske in še poteka marsikje po svetu.

Plakati so lahko močno orožje. Mi smo se z njimi v boju proti fašizmu postavili pred fotografski objektiv. In kje stojiš ti?