Spodnji prispevek je bil originalno objavljen v publikaciji Informator, marec 2006. Je eden izmed prispevkov, ki smo jih, kot odgovor na naš poziv, naj bralke in bralci napišejo par vrstic o pomembnosti (mladinske) kulture v družbi, dobili na elektronski naslov iz večih koncev Slovenije. Poziv ni bil mišljen kot kritika, ampak smo z njim bolj hoteli pokazati na nujnost obstoja in svobodne (mladinske) kulture tako na Cerkljanskem kot tudi drugod. Spada v kontekst izgube prostorov v bivšem dijaškem domu v Cerknem.
Predpostavi, da živiš v občini z 20.000 prebivalci, kjer vlada vsesplošno pomanjkanje interesnih dejavnosti za mlade in ulica vabi. Situacija vseeno ni tako resna, kajti v tem mestu živijo tudi mladi, ki jim to ni po godu in se odločijo, da bodo stopili v akcijo. Prostovoljno se angažirajo, izstopijo iz kroga apatičnosti in pritoževanja, ter ustanovijo društvo. Ker so finančno prešibki, da bi ga sami vzdrževali se priklopijo na javna sredstva, javljajo se na razpise, pišejo prošnje za sponzorstva, celo uspe se jim dogovoriti z občino, da jim odstopi kako staro stavbo, ki jo ima v upravljanju, a je neizkoriščena.
To se je zgodilo v mnogih slovenskih mestih in kolikor mi je znano so ta društva zrasla v letih po osamosvojitvi kot gobe po dežju. Nekatera društva so se včlanila v zvezo ŠKIS in postala študentski klubi, ter tako financirana s strani študentskega denarja, a to je eno na upravno enoto, seveda so še druga, ki so postala javni zavodi in so tako financirana s strani občine, a teh je tudi malo, kajti to zahteva dobro sodelovanje, ki pa ni samoumevno. Mnogo društev pa živi zgolj na vnemi in žrtvovanju prostovoljcev, ki iz lastnega žepa prispevajo potrebna sredstva.
Po vsej deželi so zrasle male organizacije, ki temeljijo na prostovoljstvu in so bistveno pripomogle k dvigovanju kulturne, intelektualne, izobraževalne, aktivistične, duhovne… zavesti pri mladih, postale so pomemben del civilne družbe in bistveno prispevajo k blaginji državljank in državljanov. Mesta so dobila nove razstavne prostore, mladinske kulturne centre, prostore za vadbo glasbenih skupin, temnice za razvijanje fotografij, ateljeje za umetnike, skejtarske parke, prostore za druženje, vrsto obštudijskih interesnih dejavnosti, kot so jezikovni in računalniški tečaji, računalnice, serverje, cenejši dostop do interneta, otroške likovne delavnice, študentska taborjenja, športne aktivnosti, ekskurzije in izlete…
Ampak to ni tisto bistveno, bistveno je, da so mladi prišli do možnosti za kreiranje svoje kulture, kulture v razvoju, bodoče vseslovenske kulture. Slep je kdor ne sprevidi velike razpoke med staro socialistično in novo slovensko kulturo, ki je v nastajanju. Republika Slovenija se je včlanila v družino narodov, v Evropsko skupnost, pred mladimi je sedaj uveljavljanje na tem terenu, zahteve so drugačne, znanja, ki so potrebna tudi, ideje so druge, načela spremenjena in nekomu, ki je bil vzgajan v drugačnem sistemu ni ravno najlažje delovati na tem novem terenu.
Republika Slovenija ima ministrstva, odbore, skupine, sklade, nagrade, razvojne plane in še sploh ne vem kaj vse na temo kulture, soditi kaj vse počnejo te akterji in ocenjevati njihovo učinkovitost ni v moji moči, verjamem pa, da počnejo, kar mislijo, da je prav in ker med mano in njimi vlada razlika v letih je to kar jaz mislim, da je prav seveda drug prav kot njihov in prav je tako. Kako boš napredoval, če se ne spreminjaš? In ravno tako kot jaz ne morem soditi njih tudi oni ne morejo soditi mene, čigava kultura je prava je stvar prepričanj, da pa so prepričanja med generacijami različna je pa jasno.
Minilo je deset let, to društvo v malem mestecu se je uspešno razširilo, sedaj šteje že sto aktivistov in petsto simpatizerjev, opravlja več večjih in kopico manjših projektov, ki gladko tečejo, vse več mladih si najde svoj prostor pod nebom v tem društvu in dejavnosti se iz leta v leto širijo.
No, prostori, ki jih je občina dala mladim pred desetimi leti v opravljanje so sedaj v katastrofalnem stanju, skozi streho tečejo hudourniki, pozimi je mraz in omet odpada, to niso pogoji za delo, prej za jetiko.
Problem pa je v tem, da mladi v svojem zanosu, v svežini svojih idej in v erosu ustvarjanja niso krojeni po pravilih, načelih in smernicah starejših, ki zasedajo javne službe, ki naj bi podpirale te mlade v njihovem ustvarjanju in jih negovale z nežnostjo materine roke, ki naj bi jo predstavljala naša demokratična, pravna in socialna država. Bolj realno je, da se obe strani odtujita, ker sta nesposobni navezati pristne odnose, mladi so mladi in skačejo čez vodo tam kjer je most, stari so stari in se trdo oklepajo ograje na mostu in modrujejo z nje. No, prostori, ki jih je občina dala mladim pred desetimi leti v opravljanje so sedaj v katastrofalnem stanju, skozi streho tečejo hudourniki, pozimi je mraz in omet odpada, to niso pogoji za delo, prej za jetiko. In sedaj ta društva ugotavljajo, da nimajo dovolj denarja, da bi si priskrbela nove prostore, že tako nimajo dovolj denarja za vse projekte, ki se jim porajajo v domišljiji. Seveda pristopijo k županu, ali kakemu drugemu javnemu organu, z željo po novih prostorih, celo z željo po večjem sodelovanju med njimi in občino, kajti zavedli so se svoje funkcije v okolju, svojih potencialov in svoje sistemske neobremenjenosti, avtonomnosti, ki je nujno potrebna za svobodno ustvarjanje in gojenje kulture. A kaj porečejo na te prošnje župani, najvišji predstavniki ljudstva na lokalnem nivoju je pač odvisno od njihovega videnja situacije, in če ne vidijo truda za javno dobro v svojih mladih občanih ga pač ne vidijo in nekateri ga res ne.
Na tebi bralec pa je, da presodiš ali ta društva delujejo za javno dobro ali ne in ali si zaslužijo podporo s strani občin ali ne.
Jaka Furlan
študent filozofije
prostovoljec na Klubu škofjeloških študentov
programski vodja MKC-ja Pri rdeči ostrigi
_______________
Umna kolumna je sklop avtorskih prispevkov, razmišljanj, kritiziranj, oboževanj in iger besed, večinoma objavljenih v Informatorju mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno. Nobena od pisarij ni kozmetično olepšana; je taka kot je bila sprva zapisana, z vsemi odvečnimi in manjkajočimi vejicami in drugimi ločili vred. Vsebina avtorskih prispevkov je stvar osebnih pogledov avtorjev in ne odraža stališč izdajajtelja.
