naslovnica dokumentarca END:CIV
Spodnji prispevek je bil kot uvodna misel originalno objavljen v publikaciji Informator, april 2012.
Danes smo oboroženi z različnimi pripomočki in stroji, tehnološko razvitimi pomagali, ki nas varujejo pred pritiski narave in njeno muhavostjo. Človek je prepričan v sposobnost, da obvlada svet. Počuti in oklicuje se civiliziranega, z razliko od tistih, ki jih sam velikokrat označi za primitivne. Kot pregovor pravi, da vsak berač svojo malho hvali, je človek celo vzvišen nad tistimi, ki jih razlikuje za sebe drugačnega, neciviliziranega, brez strojev, brez tehnologije. Velikokrat jih označuje, za venomer ogrožene, naj bo od lakote, od vremenskih sprememb, od živali, bolezni – od nevarnosti, pred katerimi se ne znajo boriti, saj nimajo dovršene tehnike. Neštetokrat se nam zdijo zgodbe, ki jih prenašajo s seboj – o nastanku sveta, o božanstvih, o demonih ali delovanju narave čudne, saj so za nas take mitološke zgodbe popačena, napačna podoba, ki je zgolj nastala iz nemoči človeka, pred nerazumljivimi silami narave. Pa smo res lahko tako ponosni na našo civilizacijo? Na to da smo gospodarji sveta? Če so neciviliziranega človeka ogrožale sile narave, pa nas ogrožajo sile, ki smo si jih ustvarili sami. Ni se nam več potrebno bati divjih zveri, saj jih učinkovito trebimo, ali jih zapiramo v živalske vrtove na ogled. V zameno tem smo ustvarili še bolj divje, krvoločne zverine. Avtomobile, letala, ure, orožje, strupe, umetno hrano, .. Zrak je umazan, gozdovi umirajo, zemlja je izčrpana. Na kaj smo torej ponosni? Pozabili smo na tisto, kar primitivni človek brez nam znanih tehnoloških pomagal zna: Živeti, da ne bo brezobzirno uničeval svojega lastnega doma. Potrebno je odtegniti nadutost civiliziranega človeka, njegovega samozavestnega prepričanja, da je zgolj en prav pravilen. Prisluhniti tistemu, kar je različno od nas, kar se morda zdi tuje in drugačno, česar ni v naši skupnosti. Navade so lahko koristne, a vodijo do ponavljanja istega, zato je dobro da smo odprti, strpni in spoštljivi. Do ljudi, do narave, do živali.
Tjaša Jurman
_______________
Umna kolumna je sklop avtorskih prispevkov, razmišljanj, kritiziranj, oboževanj in iger besed, večinoma objavljenih v Informatorju mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno. Nobena od pisarij ni kozmetično olepšana; je taka kot je bila sprva zapisana, z vsemi odvečnimi in manjkajočimi vejicami in drugimi ločili vred. Vsebina avtorskih prispevkov je stvar osebnih pogledov avtorjev in ne odraža stališč izdajatelja.
