Spodnji prispevek je bil kot uvodna misel originalno objavljen v publikaciji Informator, junij 2008.
Da, da, kmalu bo tu poletje in s prihodom tega toplega obdobja se tudi končuje klubska sezona, ko klubi in mladinski centri večinoma zmanjšajo svoje delovanje, ali pa za ta čas celo zaprejo svoja vrata. Čeprav C.M.A.K. svojih vrat čez poletje ne bo zapiral (se bo pa spremenil urnik, zato bodite pozorni/-e!), pa se v tem času vedno zalotim pri razmišljanju oz. analiziranju pretekle sezone: kaj vse smo v CMAK kolektivu dosegli in kaj bi lahko bilo še boljše kot je bilo, prav tako pa se mi v glavi porajajo vprašanja, na katere si ne znam odgovoriti.
Odkar sem na kulturnem in družbenem področju aktiven, sem bil del parih kolektivov in skupnosti, in čeprav je (bilo) med njimi kar precej razlik, pa je (bilo) med njimi tudi veliko podobnosti. Tako smo se vsi na primer velikokrat spraševali, zakaj se nam, vsem pozivom navkljub, pri naših dejavnostih nihče ne pridruži – če pa se nam že, pa je teh ljudi bolj za vzorec. Je za to kriva lenoba? Apatija? Nezainteresiranost? Vdanost v usodo? Smo čudni mi, pa odbijamo ljudi? Kajti velikokrat sem dobil občutek, kot da imajo ljudje kolektiv, katerega del sem (bil), za nekakšno elito, za zaprt krog, v katerega je vstop dovoljen samo povabljenim osebam, čeprav to niti približno ni res.
In zakaj je večini kolektivov tako pomembno, da se jim pridružujejo novi ljudje? Preprosto zato, ker se po letih dela in veliki količini vloženega dela začnejo vrteti v začaranem krogu: njihove aktivnosti se gibljejo znotraj določenih kalupov, katerim je le težko uiti. Vsaka nova oseba pa pomeni nov pogled na določene stvari, pomeni novo energijo in sveže ideje, ki so pomembne za nadaljnji razvoj samega kolektiva kot tudi posameznikov in posameznic, ki v njem delujejo.
Vsaka nova oseba pa pomeni nov pogled na določene stvari, pomeni novo energijo in sveže ideje, ki so pomembne za nadaljnji razvoj samega kolektiva kot tudi posameznikov in posameznic, ki v njem delujejo.
Nočem, da bi ta sestavek izpadel kot novačenje v CMAK kolektiv – čeprav smo seveda veseli vsakega posameznika ali posameznice, ki bi se nam rad/-a pridružil/-a –, želim le opozoriti na dejstvo, da kritike, najsi bodo pozitivne ali negativne, niso vse kar lahko neka oseba naredi za bolj pestro življenje v skupnosti v kateri živi. Bojim se, da se mnogi niti ne zavedajo, koliko je možnosti, ki so jim na tak ali drugačen način ponujene, zato bi rad (še enkrat) pozval vse, naj prebudijo radoživost in ustvarjalnost v sebi ter ju preko kolektivov ali/in posamezno tudi udejanjijo.
Se vidimo!
m@ko
_______________
Umna kolumna je sklop avtorskih prispevkov, razmišljanj, kritiziranj, oboževanj in iger besed, večinoma objavljenih v Informatorju mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno. Nobena od pisarij ni kozmetično olepšana; je taka kot je bila sprva zapisana, z vsemi odvečnimi in manjkajočimi vejicami in drugimi ločili vred. Vsebina avtorskih prispevkov je stvar osebnih pogledov avtorjev in ne odraža stališč izdajatelja.