Nina Domnik, Tea Hvala
»Marsikdo bi se odselil od staršev, pa se nima kam«
Poročilo z okrogle mize za mlade Beg možganov
V petek, 22. maja 2026, je v občinski sejni sobi v Cerknem potekala okrogla miza Beg možganov o dejavnikih, ki vplivajo na odločitev mladih za življenje v občini ali zunaj nje. Čeprav se izraz »beg možganov« nanaša na izseljevanje mladih z višjo ali visoko izobrazbo, je dogodek zadeval vse mlade v občini, saj je bilo govora o stanovanjski problematiki in novih mladinskih prostorih, ki se že konec tega poletja obetajo Pr’ Gabrijelu.
Okroglo mizo je organiziral Cerkljanski mladinski alternativni klub (CMAK), ki je tako po enoletnem premoru znova obudil dialog med Občino Cerkno in mladimi. Ti so v lanski CMAK-ovi anketi menili, da interesi mladih v občini niso dovolj dobro zastopani. Ker je bilo takega mnenja kar 77 % (od skupno 76 sodelujočih) mladih, jih je CMAK povabil, da na okrogli mizi povedo, kaj bi za boljše življenje in več priložnosti lahko naredila občina in kaj bi lahko naredili sami – v dialogu z njo. Prisluhnili so jim župan Gašper Uršič, podžupan David Bašelj in svetovalka za družbene dejavnosti Nives Florjančič. Mladi so na podobnih srečanjih, pa tudi v različnih anketah v preteklih letih sicer že izpostavili najbolj pereče problematike, ki segajo na področja stanovanj, služb, zdravja, starševstva, mladinskih prostorov in vključevanja mladih v lokalno politiko.
O kom govorimo, ko govorimo o mladih v Cerknem?
V Občini Cerkno živi okrog 700 mladih med 15. in 29. letom starosti, ki predstavljajo 15 odstotkov vsega prebivalstva. Po zadnjih podatkih statističnega urada jih je leta 2024 srednjo šolo obiskovalo okrog 200, študiralo okrog 150 in diplomiralo okrog 50. K tem številkam je treba dodati še otroke na pragu mladosti: 345 učencev in učenk OŠ Cerkno v šolskem letu 2025/26. V občini se sicer letno rodi manj ljudi kot jih umre, zato se prebivalstvo stara. Prav tako se jih manj priseli kot izseli, kar pomeni, da ima Cerkno negativno prirast. Ta je leta 2024 znašala -6,5: kar dvakrat več kot na ravni cele države. Če se bo ta trend nadaljeval, projekcije kažejo, da bo občina do leta 2038 izgubila skoraj 20 odstotkov prebivalstva. V kolikšni meri je za upadanje prebivalstva odgovorno izseljevanje mladih, posebej mladih izobražencev bi bilo treba še raziskati. Raziskava Mladina 2020 je namreč pokazala, da so mladi močno navezani na domače bivalno okolje in se le neradi izseljujejo, pripravljenost na selitev drugam – znotraj ali zunaj Slovenije – pa s starostjo upada.
Stanovanjska problematika
Ista raziskava je pokazala, da je od leta 2010 močno narasel delež mladih, ki stanovanjsko problematiko označujejo kot zelo pomemben oseben problem. To velja tudi za mlade v Cerknem. Na posvetu s predstavniki občine maja 2025 so povedali, da se težko osamosvojijo, ker nimajo kje živeti, saj kljub številnim praznim hišam in stanovanjem v Cerknem manjka ustreznih bivalnih enot. Ker si bolj kot najemniških stanovanj želijo lastno stanovanje ali hišo, se je okrogla miza Beg možganov najprej osredotočila na občinske ukrepe za mlade, ki gradijo lastno hišo, kar je finančno zelo velik zalogaj, za mlade brez dobro plačane redne zaposlitve, podpore starejših sorodnikov ali dediščine pa najbrž zgolj nedosegljiv ideal.
Novogradnje in tržna najemna stanovanja
V Letnem programu na področju mladine v Občini Cerkno 2026 sta predvidena dva ukrepa. Prvi je subvencioniranje obrestne mere in stroškov najetih stanovanjskih kreditov, drugi je subvencija komunalnega prispevka. Na vprašanje, ali se mladi in mlade družine prijavljajo za ti dve subvenciji, je Nives Florjančič odgovorila, da so bila v preteklih letih sredstva zanju v celoti razdeljena in da »je največ zanimanja za subvencioniranje kreditov. Gradi se. Občina pa skuša pomagati«. Florjančič je omenila še en ukrep, ki vključuje tudi mlade: »Kdor odda vlogo za novogradnjo, je za pet let oproščen plačila stavbnega zemljišča.«
Pred leti načrtovan poskus vzpostavitev lastniške stanovanjske zadruge na območju nekdanje policijske postaje je propadel. Ker je tam namesto bloka z 8-9 stanovanji zraslo le neurejeno parkirišče, je mlade zanimalo, ali bo ostalo pri tem. Gašper Uršič je povedal, da se občina dogovarja za prodajo parcel Stanovanjskemu skladu RS, ki načrtuje gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj, kar naj bi se po županovih besedah zgodilo »relativno hitro« po podpisu pogodbe. Če in ko bo blok zgrajen, bo stanovanja neprofitno oddajal sklad, ne občina. Sklad bo v razpisu določil tudi prednostne kategorije upravičencev.
V zvezi z zasebnimi investitorji je župan omenil nekdanji Hotel Cerkno, »kjer naj bi nastalo 30 stanovanj, od katerih naj bi bila nekatera namenjena delavcem hotela, druga pa trgu. Postojnska jama d. d. se je zanimala tudi za gradnjo stanovanj na parcelah med bloki na Sigadah in staro Eto, vendar je to časovno najbrž še zelo daleč«. Ob teh ugibanjih naj dodamo, da mladi, ki svojo stanovanjsko stisko rešujejo na cenovno podivjanem trgu, niso povsem prepuščeni sami sebi: na centrih za socialno delo se lahko prijavijo za subvencijo tržne najemnine. V ta namen potrebujejo najemno pogodbo in zadnje potrdilo o plačani najemnini.
Nezasedenost hiš v zasebni lasti
Nenaslovljeno ostaja vprašanje praznih ali napol praznih hiš v zasebni lasti. Ker jih v občini ni malo, je mlade zanimalo, ali občina lastnike spodbuja k njihovi prodaji ali oddaji. Podžupan David Bašelj je najprej opozoril, da občina težko vpliva na odločitve zasebnih lastnikov, saj za to nima pravne podlage. Župan je bil glede oddajanja stanovanj mnenja, da mu lastniki niso naklonjeni. To potrjujejo tudi izkušnje mladih. Eden od njih je povedal, da »pozna marsikoga, ki se je želel odseliti od staršev in bi bil zadovoljen z najemnim stanovanjem, a ga ne v Cerknem ne po vaseh ni našel, zato se mladi preselijo drugam ali pa ostanejo pri starših.«
O občinskih nakupih praznih nepremičnin v zasebni lasti je župan povedal, da so cene povečini previsoke: »Občina v centru Cerknega poskuša pokupiti to, kar je smiselno, žal pa so nekatere stavbe preveč dotrajane, da bi si lahko privoščili obnovo.« Dodal je, da se s podobnimi težavami soočajo tudi lastniki, medtem ko se občina z njimi srečuje »pri poskusih nakupa zazidljivih parcel. Ljudje enostavno ne prodajajo. Raje vidijo, da poslopja propadajo, zato bi bilo to treba urediti na državni ravni z npr. obdavčitvijo dodatnih nepremičnin«.
Izzivi slovenske bivalne kulture
Dodaten problem, ki presega občinsko raven, zadeva slovensko bivalno kulturo, ki daje prednost individualnim vrednotam pred družbenimi ali skupnimi, kar vodi v idealizacijo zasebnega lastništva in masovnih, prostorsko razpršenih enodružinskih hiš. Da se ti bivanjski vzorci s starejših generacij prenašajo na mlajše, je potrdila raziskava Mladi 2020, ki ugotavlja, da »lastno stanovanje ali hiša predstavlja izjemno močno vrednotno orientacijo mladih«, čeprav si tega večina ne more privoščiti – niti ni v skladu z načeli trajnostnega razvoja.
»Dokler ne bomo presegli te mentalitete, bo težko doseči spremembe,« je komentiral župan, svetovalka za družbene dejavnosti pa je dodala, da se stanovanjske stiske povečujejo tudi zaradi »vse manjše pripravljenosti na sobivanje med starejšimi in mlajšimi, za kar so odgovorni eni in drugi«. Ena od udeleženk okrogle mize se je strinjala, da trenutna bivalna kultura predstavlja »dolgoročen izziv za vso skupnost na državni ravni« ter da bi bilo o bolj finančno vzdržnih, pa tudi solidarnih in strpnih načinih sobivanja treba vzgajati otroke, mlade in odrasle. Druga udeleženka je predlagala, da bi se o tem lahko učili iz primerov že obstoječih dobrih praks.
Občinska neprofitna najemna stanovanja
Po izračunih iz leta 2000, objavljenih v Strategiji razvoja Občine Cerkno za obdobje 2021–2030, bi v Cerknem za izboljšavo stanovanjskih razmer samo do leta 2010 potrebovala 12 novih stanovanj letno. Občina si je v isti strategiji zadala skromnejši cilj: povečanje števila bivalnih enot v svoji lasti z 32 stanovanj, kolikor jih je bilo leta 2020, na 36 do leta 2023. Na vprašanje, koliko dodatnih stanovanj je občina dejansko pridobila v tem obdobju, je župan odgovoril, da nima točnih podatkov, a da je »v zadnjih letih pridobila eno ali dve stanovanji z dedovanjem, ker je že imela lastniški delež, kar je za občino najbolj ugodno«. Nives Florjančič je pojasnila, da občina trenutno razpolaga »z okrog 40 stanovanji«, ki so večinoma namenjena netržnemu najemu (po naših informacijah je tržno samo eno). Obenem je opozorila, da v število stanovanj iz leta 2020 »morda niso zajeta tista, pri katerih ima občina zgolj solastniški delež, a so kljub temu namenjena neprofitnemu najemu«.
Občina torej sledi cilju, ki si ga je zadala v strategiji razvoja, vendar je čakalna lista za neprofitna stanovanja dolga, zato v bližnji prihodnosti ne načrtuje novega razpisa za dodelitev neprofitnih najemniških stanovanj. Kljub temu je za mlade in mlade družine pomembna informacija, da imajo na teh razpisih prednost. Enako velja za prosilce z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom. Teh je v občini sicer malo: v primerjavi s sosednjimi občinami (predvsem idrijsko) ima cerkljanska najnižji delež prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo in najvišji delež – skoraj četrtino – prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo. Če upoštevamo dejstvo, da je izobrazba eden ključnih dejavnikov blaginje, je zaskrbljujoč tudi podatek, da je imela cerkljanska občina leta 2024 glede na sosednje občine sicer velik delež študentov, a najmanj diplomantov od vseh.
Novi prostori za kulturo in mlade Pr’ Gabrijelu
Lanska CMAK-ova anketa je pokazala, da si mladi v občini želijo prostore za druženje, ustvarjanje in nastopanje. Ker je kar 94 % vprašanih odgovorilo, da se jim prostori v Večnamenskem centru Cerkno (VCC) za te dejavnosti ne zdijo primerni, je razveseljivo, da je Občina Cerkno letos postala edina lastnica nekdanjega bara Pr’ Gabrijelu. Občina si po županovih besedah želi, »da bi bili ti prostori namenjeni vsem društvom, da bi bili čim bolj zapolnjeni z nepridobitnimi vsebinami javnega tipa in dobro obiskani.« Obenem je povedal, da bo upravljanje prostorov najverjetneje prevzel Zavod Jazz Cerkno, zato je vprašljivo, do katere mere in pod katerimi pogoji bo na voljo drugim, tudi mladinskim organizacijam. Pritlični prostori naj bi se odprli že konec tega poletja, kasneje, po pridobitvi sredstev za popotresno sanacijo pa naj bi jih občina prenovila in v pritličju uredila tudi javne sanitarije.
Potreba po dnevnem centru za otroke in mladostnike
Najmlajši udeleženec okrogle mize, učenec 7. razreda OŠ Cerkno, je predlagal prostor, v katerem bi »šolarji-vozači avtobus lahko počakali na toplem in suhem, igrali družabne igre in karte. Prav bi prišel tudi drugim otrokom in turistom«. Dodal je, da bi bil tak prostor lahko kjerkoli, najbolje pa bi bilo, če bi bil v bližini bodoče avtobusne postaje. Župan je odgovoril, da se te potrebe zaveda, saj so jo izrazili tudi sodelujoči na lanskem otroškem parlamentu. Takrat je v ta namen predlagal prostore v VCC-ju, ker pa bi bilo potrebno zagotoviti varstvo, je k sodelovanju povabil OŠ Cerkno, »ki pa se na predlog ni odzvala«. Moderatorka pogovora Tea Hvala je ob tem opozorila na kadrovsko in finančno podhranjenost šole ter povedala, da Dnevni center za otroke in mladostnike Idrija ne spada pod šolo, ampak pod center za socialno delo. Pomembno je dodati, da v centru poleg prostovoljcev dela zaposlena oseba in da to zaposlitev deloma financira Občina Cerkno, čeprav cerkljanski otroci od dnevnega centra v Idriji nimajo koristi.
Od tod je razprava krenila k predlogu, da bi bil cerkljanski dnevni center lahko Pr’ Gabrijelu, kjer bi za redni odpiralni čas in ustrezno podporo skrbel mladinski delavec ali študenti socialnega dela, pedagogike in podobnih smeri. Ker bi bilo to mogoče samo, če bi občina vsaj deloma financirala njihovo delo, je predsednika CMAK-a Sebastjana Razpeta zanimalo, ali bi občina lahko to počela prek tega mladinskega centra, saj je v programu na področju mladine za letos predvidela tudi »finančno podporo delovanju formalnih mladinskih organizacij«. Župan je na okrogli mizi obljubil preučitev te možnosti.
Kulturne dvorane še dolgo ne bo
Na okrogli mizi je bila izpostavljena tudi prostorska stiska na večjih prireditvah v šolski jedilnici.
Župan je povedal, da da preučujejo možnost predelave večje šolske telovadnice za prireditvene namene, medtem ko je širitev jedilnice v hrib za šolo, predlagana tudi na otroškem parlamentu, izključena, saj je ta prostor rezerviran za bodoči novi vrtec. Na vprašanje, kdaj bomo dočakali novo kulturno dvorano, je Uršič odgovoril, da »v naselju Cerkno v naslednjih dvajsetih letih ne bo dovolj velike parcele, da bi lahko zgradili kakršnokoli dvorano«.
Za boljšo komunikacijo
Mladi so na okrogli mizi menili, da se je komunikacija z občino izboljšala. V preteklosti so ji predlagali ustanovitev bolj konstruktivne delovne skupine (od nedelujoče Komisije za mladinska vprašanja), ki bi zastopala njihove interese, vendar je zaradi nizke udeležbe mladih to vprašanje ostalo nenaslovljeno. Enako velja za vprašanje, kdo bo pripravil novi petletni program za mlade – stari se je iztekel lani.
Da bi predlogi vseh občanov in občank lažje dosegli sejno sobo, je moderatorka predlagala objavo kontaktnih podatkov svetnikov in svetnic na občinski spletni strani, kar je v sosednjih občinah ustaljena praksa. Izpostavila je tudi željo mladih, da bi jih občina redno obveščala prek svoje spletne strani, družbenih omrežij in e-novičnika, na katerega bi se lahko prijavil kdorkoli. Predstavniki občine se do teh pobud niso jasno opredelili, zato je težko reči, ali bosta uresničeni. So se pa strinjali, da bi bilo vse teme, ki zadevajo mlade, potrebno temeljiteje nasloviti. Priložnost za to bo že kmalu: v času pred novemberskimi lokalnimi volitvami, ko bomo znova volili predstavnike v svete krajevnih skupnosti, občinske svetnike ter župana ali županjo.
Dogodek je del projekta “Prostori kreativne rasti in sodelovanja”, ki ga podpira Evropska unija,iz ukrepa Erasmus+ – Aktivnosti udejstvovanja mladih.
