V današnji družbi ni lahko biti kritičen. Marsikomu se to zdi totalno odveč, češ kaj spet jamraš, saj je vse v najlepšem redu, jaz se imam v redu, kaj se dogaja sosedu in po svetu pa me pa itak ne briga. Pusti me v mojem miru, oz. lahko bi rekli tudi ignoranci.
Zatorej ne čudi, da je kritična misel zatirana, predvsem s strani tistih, ki v rokah držijo največ vajeti. Jasno je, da se nadzoru in moči, pa čeprav pridobljenih po krivici in skozi korupcijo, ne bodo hoteli zlahka odreči.
Zato imajo radi take, ki so tiho, in ki brez vprašanj sprejmejo vse, kar jim je ponujeno.
A še kako je prav dandanes kritičnost pomembna! Preveč stvari sprejmemo povsem avtomatsko, in se ne vprašamo, če je to zares sploh potrebno, ter kaj bi bilo dosti bolj potrebno storiti namesto tega.
Pomembno se je zavedati, katere reči v družbi, v svetu, niso v redu, zato da lahko tudi potem delamo na izboljšanju le-teh. Gre za normalen proces preizpraševanja, ko se odločamo, ali je neka stvar primerna za nas, za svet, ali ne – vedno je potrebno pretehtati pluse in minuse.
Na primer:
- če ogromno ljudi živi pod pragom revščine, medtem ko bogati ne vejo, kaj vse bi si sploh še lahko kupili,
- če neka oseba dobi veliko kazen za krajo kruha iz trgovine, medtem ko politiki nekaznovano kradejo milijone,
- če je bolj pomembno to, od kje prihajaš, kako se oblačiš, in kakšnega spola si, kot to, o čem razmišljaš, kako se obnašaš do soljudi in kakšna načela imaš,
potem smo lahko sigurni, da nas čaka še veliko dela.
Zatorej – bodite kritični do vsega in ne verjemite in sprejmite vsega na prvo žogo. Preizprašujte, analizirajte, berite, izobražujte se, predvsem pa, ko vidite, da se vam ali komu drugemu dogaja krivica – ne ostanite tiho!
Sebastjan Razpet
