Umna kolumna #28: Praznik demokracije?

VoteForNobody1

Foto: http://rabble.org.uk/coming-up-bristol-anarchist-bookfair-sat-25-april/

Spodnji prispevek je bil kot uvodna misel originalno objavljen v publikaciji Informator, maj 2012.

Demokracija vsak dan, ne na štiri leta.

grafit v Ljubljani

 

Nekaj let je hitro mimo in v mesto je zopet prišel cirkus, ki ga korporativni mediji imenujejo tudi praznik demokracije. Ta oznaka, ki so jo pripisali takšnim ali drugačnim volitvam mi nikoli ni šla v glavo. Nikoli se mi ni zdela logična. Praznik? Zakaj že? Ne gre in ne gre mi v glavo kaj bi lahko na ta dan praznovali. S strani ljudstva izbranega predstavnika ali več le-teh, ki pa konec koncev niti ne delujejo v korist ljudstva, ki ga/jih je izbralo? Niti ne. Kaj pa »demokracijo v akciji«? Dvomim. Sam bi rekel, da praznujemo pesek v oči. Pesek, ki si ga z oddanim volilnim lističem, veljavnim ali neveljavnim, mečemo sami sebi v oči. In ta pesek je sestavljen iz mnogih zrn, ki nam skelijo oči, da ne vidimo dlje od volilnih skrinjic.

Vsi vemo, da volitve ne spremenijo ničesar. Še več, če bi volitve dejansko kaj spremenile, ne dvomim, da bi jih vladajoče elite takoj prepovedale. Ampak dokler verjamemo, da prinašajo spremembe, potrebe po prepovedi ni. In zakaj volitve ničesar ne spremenijo? Zaradi skorumpiranih politikov, bi rekel nekdo. Kje pa, odvrnem nazaj. Čeprav nas že dolgo pitajo s tem, da živimo v demokratični družbi, kjer je vsak posameznik svoboden in ima pravico soodločati, je resnica daleč od tega. Moč in oblast se ne skrivata v parlamentu, temveč v lastnini oz. denarju kot simbolu le-te. Več lastnine kot imaš, večjo moč imaš. To ni nič novega. In politiki so le lutke, ki delujejo v interesu kapitala. Če pogledamo naokoli, hitro vidimo koga oz. kaj se rešuje. Rešuje se tiste, ki imajo denar – banke, korporacije in še bi lahko našteval –, ne pa na primer mater samohranilk, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec. Pravi vladar je Kapital, z volitvami zgolj izbiramo njegove služabnike. Čeprav ti služabniki imajo nekaj moči in mogoče tudi plemenite cilje, jih Kapital s svojimi sankcijami kaj hitro »strezni«. V večini pa itak skrbijo za svojo rit, saj si s tem želijo pridobiti več lastnine ter posledično več moči. A kaj, ko se lastnina in moč tako radi izmuzneta med prsti …

Da je demokracija, kot nam jo predstavljajo, le pesek v oči, lahko vidimo tudi na primeru naših vsakdanjih življenj. V službi preživimo tretjino našega vsakdanjika, a koliko imamo dejansko vpliva na odločitve, ki se v firmi sprejemajo? Nič oz. zelo blizu temu. Kdo odloča koliko ljudi bo izgubilo službo? Kdo odloča kolikšna naj bo norma na določenem delovnem mestu? Odločajo direktorji (večinoma brez posvetovanja z delavci), ki pa itak delajo v korist delničarjev. Hja, in smo spet pri Kapitalu. Če bi odločali delavci in delavke, bi vse teklo drugače. Popolnoma drugače, v korist ljudem, ki tam delajo, in lokalni skupnosti, ne pa nekemu simbolu ala €, ki poganja ta sistem.

Skratka, volitve so samo še ena farsa, kateri preveč radi nasedamo. S tem, ko bomo kot poslušni državljani izpolnjevali volilne lističe, bomo zgolj dajali potuho politikom, ki bodo še naprej pisali zakone v svojo in Kapitalovo korist. Spremenili vsekakor ne bomo ničesar. Kaj ko bi na dan volitev raje kot da gremo na volišča, začeli korakati izpod tega škornja Kapitala, ki nas tepta že preveč časa? Naproti življenju, kjer bi resnično lahko soodločali o naših življenjih. To bi šele bil praznik!

Matjaž Peternelj

_______________

Umna kolumna je sklop avtorskih prispevkov, razmišljanj, kritiziranj, oboževanj in iger besed, večinoma objavljenih v Informatorju mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno. Nobena od pisarij ni kozmetično olepšana; je taka kot je bila sprva zapisana, z vsemi odvečnimi in manjkajočimi vejicami in drugimi ločili vred. Vsebina avtorskih prispevkov je stvar osebnih pogledov avtorjev in ne odraža stališč izdajatelja.

Povej naprej: Share on Facebook2Tweet about this on TwitterShare on Google+0Share on LinkedIn0Email this to someonePrint this page