Umna kolumna #20: Dolgčas in njegovo življenje

dolgčas

Slika vzeta s spletišča http://orig02.deviantart.net/9d80/f/2012/215/f/6/atg2_day_1___a_dash_of_boredom_by_h2g2guy-d59qpj9.png

Spodnji prispevek je bil kot uvodna misel originalno objavljen v publikaciji Informator, maj 2008.

»Kam le naj grem?« se je vprašal Dolgčas in odhla­čal po cesti navzdol.

Stanoval je namreč čisto pod vrhom hriba, od koder je imel prekrasen razgled na vse strani sveta. Njegov mali dom je bil urejen tako, da bi bil vsakomur všeč, ob njegovi hiški pa so na malem vrtu rasla razna zelišča in zelenjave, ki so vsak dan polnila Dolgčasov trebušček.

Gospodič Dolgčas je imel takole, na prvi pogled, pre­krasno življenje. Njegov dan je izgledal čisto preprost, saj v resnici ni počel skoraj ničesar. Največkrat je poči­val, vmes je malo lenaril, potem pa spet počival. Vsak bi mu zavidal tako ležerno življenje, če le ne bi vedel, da ker je Dolgčas pač dolgčas, venomer premišljuje in se sprašuje. Njegove misli meljejo kolo prezakompliciranih misli, ki nikoli ne srečajo Cilja, ampak samo v nedogled premlevajo, tako da se vrtijo v krogu kot pes, ki lovi svoj rep.

Tega dne je le malo pred tem šla mimo njegove hiške Ljubezen. Ko ga je tako videla stati sredi vrta z nadvse namrščenim obrazom, se je ustavila in ga povprašala:

»Živijo Dolgčas, kaj pa stojiš takole in strmiš v praz­no?«

»Premišljujem,« ji je odgovoril Dolgčas.

»Premišljuješ? O čem pa?« je bila radovedna Ljube­zen.

»Ja o Življenju, o čem pa drugem!« ji je prav neprijaz­no zabrusil nazaj.

Ljubezen pa je, kot da ga ne bi slišala kako se jezi, spraševala naprej:

»Aha! Pa si že kaj premislil, kje ga boš našel?«

»A Življenje? Pa saj ga ne iščem! Zakaj bi ga iskal, če ga že imam?!«

»No, če ga pa že imaš, potem ti pa ni treba premišlje­vati o njem. Z Življenjem se vendar živi, ne pa premišlju­je!« in je odhitela naprej.

Ko je Dolgčas ostal sam, so mu misli še hitreje zavrte­le svoj neskončni krog. Sedaj se je vprašal, če pa morda res ni izgubil svojega Življenja. Če bi ga imel, bi vendar ne premišljeval o njem. No, tako vsaj pravi Ljubezen. Spomnil se je tudi, da pravzaprav ne pozna nikogar, ki bi z Življenjem premišljeval; tisti, ki ga imajo, z njim edino­le živijo. Tako se je odločil in po cesti navzdol odhlačal iskat svoje Življenje.

Prihlačal je že precej daleč od svoje hiške, ko mu priskaklja nasproti Mladost.

»Oho, Dolgčas, kaj pa ti tukaj?« ga vpraša.

»Življenje iščem,« ji odgovori Dolgčas.

»Oh, Življenje je pa ja povsod, kaj ga boš iskal! Poglej, s kamnom sedi, s ptički žvrgoli in z vetrom leti.«

»Že, že, ampak jaz iščem svoje Življenje.«

»No, to je pa čudno, ko pa hodiš takole živ naokrog!« in je vedro ter veselo odskakljala naprej.

Gospodič Dolgčas ni razumel njenih besed, zato je počasi odhlačal naprej. Tik nad malo dolino, od koder se je že slišalo žuborenje potoka, mu je prišla po stezi nas­proti Starost. Korakala je počasi a trdno in ravno takole ga je tudi ogovorila:

»Dober dan gospod Dolgčas, kako ti kaj gre z Življen­jem?«

»Dober dan, dober dan, veš, izgubil sem ga, ravnokar ga iščem,« ji je ves poklapan odgovoril dolgčas.

»Da si izgubil Življenje? Čudna reč, jaz ga nisem še nikoli, pa sem že precej v letih. Vso srečo gospod Dolg­čas!« in je počasi a trdno odkorakala naprej.

Dolgčas je spet ostal brez besed, misli pa so mu še hitreje zavrtele svoje kolo. Takole je hlačal in hlačal in minilo je toliko časa, da je že pozabil zakaj sploh hlača naokrog. Ravno se je spraševal o tem, ko ga zmoti Pa­met:

»Uh Dolgčas, danes si pa nekam čuden! Kaj ti pa je, kaj počneš tako daleč od svojega doma?«

»Premišljujem,« ji je odgovoril zamišljeno.

»Imaš pa veliko za premislit, ko si takole zamišl­jen.«

»Pravzaprav premišljujem zakaj sploh hlačam tako­le naokrog,« ji je počasi in še bolj zamišljeno povedal Dolgčas.

»Pa ja menda nisi pozabil, kaj te je neslo tako daleč od doma?« se je začudila Pamet.

»Ja, res je, pozabil sem!«

»Uf, tole je pa težka reč. Pojdi nazaj proti domu, mogoče se že med potjo spomniš, po kaj si prišel tako daleč,« je bila takoj pametna Pamet. »Pridi, grem s tabo, bova skupaj pogruntala kaj te tare!« in sta odhlačala na­zaj proti Dolgčasovemu domu pod vrhom hriba.

Nista dolgo hodila, ko se je Dolgčas po mučnem pre­mišljevanju spomnil, da je odšel od doma zato, ker se je namenil poiskat svoje Življenje. Ker je bila Pamet pač pametna, je takoj vzela stvar v svoje roke. Vprašala ga je, če morda ve, kakšno izgleda to njegovo Življenje, pa ji je povedal, da je točno taka, kakor on sam. Nadalje jo je zanimalo, kje to njegovo Življenje živi.

»Ja pri meni ali v meni, kaj jaz vem!« je bil Dolgčas že čisto nestrpen.

»Aha,« je rekla Pamet, »kako pa veš, da ga nimaš več?«

»Ljubezen mi je povedala.«

»Poslušaj Dolgčas! Tvoje Življenje ne bo odšlo čisto nikamor, vse dokler boš ti ostal živ! Verjetno si izgubil le svojo pamet!« se je razjezila in vzvišeno odhitela svo­jo pot.

Začuden in zmedenih misli je Dolgčas počasi pri­hlačal do doma in pred vrati zagledal pismo. Radove­den ga je pobral, hitro odprl in prebral:

»Dragi Dolgčas! Pišem ti iz daljnih krajev, kjer uži­vam pod tropskimi palmami, pijem svež ananasov sok in se namakam v topli kristalno čisti vodi. Če ne bi bil do mene tako brezbrižen in bi mi posvetil vsaj malo po­zornosti, bi lahko užival z mano! Tako pa ti pošiljam samo en lep pozdrav.«

Na dnu strani je prebral še čitljiv podpis:

»Tvoje Življenje.«

»No, kaj takega! Pa sem res izgubil svoje Življenje!« je bil sedaj prepričan Dolgčas. »Hej, Pamet, počakaj, svetuj mi kaj pametnega! Svetuj mi, kako naj prikličem svoje Življenje nazaj, prosim te!«

A Pamet je bila že zdavnaj predaleč, da bi ga sploh lahko slišala.

»Ah,« si je sedaj mislil Dolgčas, »kaj pa mi preostane drugega, kot da grem in poiščem svoje Življenje,« in je odpotoval v tropske kraje.

Najprej je pogledal v Afriko. Tam je prehodil in pre­vozil vsako tropsko ped, še z balonom je poletel nad njo in z daljnogledom iskal svoje Življenje, a našel ga ni nik­jer. Potem je odplul v Južno Ameriko, kjer se je prebijal skozi zaraščene tropske gozdove, se pogovarjal z domo­rodci, srečal kače velikanke in razne druge zanimive živa­li, a svojega Življenja ni našel nikjer. Pogledal je zato še v Indonezijo in Malezijo in tam doživel vse sorte prigod, še ljudožerce je srečal, a svojega Življenja ni našel nikjer.

Premišljevati pa ni nehal. Kar naprej se je spraševal, če morda ni kakšnega kraja izpustil in če morda le ni pog­ledal vsake tropske pedi naše Zemlje, a pomagalo ni nič. Njegove misli so se tako kot vedno vrtele v krogu, kjer niso nikoli srečale nobenega Cilja. Ves poklapan je zato odhlačal domov. Potoval je mnogo dni in prav srečen je bil, ko je zagledal svoj dom, svojo malo hiško pod vrhom hriba. A glej ga zlomka! Nekaj je bilo drugače pri hiši, vse je cvetelo, vse je izgledalo tako živo in vedro, polno življenja!

»Šmenta,« si je misli, »takle pa ni bil moj dom še niko­li!«

Vstopil je, najprej pokukal v kuhinjo in obstal kot okamnel. Ni mogel verjeti svojim očem, da vidijo, kar gledajo: za štedilnikom je stalo njegovo Življenje in pri­pravljalo nekaj, kar je dišalo omamno slastno. Dolgčas se je za vsak slučaj ves preščipal, in ko je čutil, da ga vsa­kokrat zaboli, se je previdno oglasil:

»Življenje, si to ti?«

Ko bi vi videli kako je bilo Življenje veselo svojega lastnika! Tako zelo se ga je razveselilo, da ga je objelo in nikoli več izpustilo.

Tudi gospodič Dolgčas je bil presrečen. Razumel je, da ima sedaj vse, o čemer je kdajkoli premišljeval in se spraševal. Od tega dne naprej se njegove misli niso več vrtele v krogu, ampak so vedno, ko so zavrtele svoje kolo, srečale nek Cilj, predvsem pa sledile Dolgčasovemu Živ­ljenju. Dolgčas se je zato odločil, da si bo spremenil ime. Pa sami uganite kako se je po novem imenoval …

Renata Lapanja

_______________

Umna kolumna je sklop avtorskih prispevkov, razmišljanj, kritiziranj, oboževanj in iger besed, večinoma objavljenih v Informatorju mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno. Nobena od pisarij ni kozmetično olepšana; je taka kot je bila sprva zapisana, z vsemi odvečnimi in manjkajočimi vejicami in drugimi ločili vred. Vsebina avtorskih prispevkov je stvar osebnih pogledov avtorjev in ne odraža stališč izdajatelja.

Povej naprej: Share on Facebook1Tweet about this on TwitterShare on Google+0Share on LinkedIn0Email this to someonePrint this page